english
Pišite mi


ALDE
moja parlamentarna politična skupina

Politična skupina ALDE (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo) je tretja največja v Evropskem parlamentu. Nameščena na sredini, je sorazmerno nova in šteje 88 članov, od teh 19 iz držav, ki so se EU pridružile maja 2004. Sestavljajo jo parlamentarci iz 17 različnih držav in 27 političnih strank, ki govorijo 16 različnih jezikov.

Skupina je nastala poleti 2004, ko sta se povezali dve evropski politični stranki – liberalci in demokrati. Parlamentarci so se sporazumeli o svežnju političnih prioritet, ki jih nameravajo uresničevati na evropski ravni. Socialno naravnani liberalci so tedaj združili moči z demokrati, oprtimi na krščanskosocialne evropske tradicije s ciljem, da bi skupaj iskali racionalne odgovore za izzive

  časa. Ni izključeno, da bo iz tega sodelovanja kdaj v prihodnosti nastal nov dinamični evropski politični center. Predsednik ALDE, britanski liberalec Graham Watson, je mnenja, da je bila "spričo trenutnega razmerja moči v evropski politiki združitev naravna in izzivalna".

Razvoj v smeri nastanka političnega centra je možen zlasti zaradi trenutnega položaja na levi oziroma desni polovici evropske politike. Na levici so se socialni demokrati v nekaterih evropskih državah (denimo v Veliki Britaniji in na Švedskem) premaknili desno od sredine, evropska desnica pa tudi niha med evropsko naddržavno idejo na eni strani in nacionalno državo na drugi, ter med idejami sekularnosti na eni in vplivom cerkve na drugi strani. Ali bi torej lahko v Evropskem parlamentu združeni socialni liberalci in demokrati sčasoma postali največja stranka, s čimer bi ponovili uspešno zgodovinsko povezavo med vizijami in prakso iz začetka dvajsetega stoletja, ki je tedanji Evropi dala tako močan pečat?

Skupina meni, da naddržavni izzivi sodobnega življenja zahtevajo naddržavne odgovore. Trije najbolj aktualni med njimi so že taki, da presegajo zmogljivosti posameznih držav. Zagotovitev nujnih življenjskih potreb naraščajočemu svetovnemu prebivalstvu in potreba po povezanem ravnanju držav spričo rastoče luknje v ozonski plasti, ki povzroča topljenje ledu na tečajih in naraščanje gladine morij, sta dva od njih. Tretji izziv je mednarodno organizirani kriminal, ko posamezne zločinske skupine postajajo že močnejše od vlad manjših držav. Zavzemamo se za to, da bi bile skupne odločitve s teh področij čim bolj razumljive ljudem, ki so jim namenjene, kajti le taki naddržavni sklepi so verodostojni.

Vzporedno s spreminjanjem sveta se spreminja tudi Evropska unija, deloma zaradi širitve na nova območja. EU se ne bi smela zadovoljiti s tem, da bi okoli sebe gradila zidove, temveč bi blaginjo, ki jo njene države članice zdaj uživajo prav zaradi učinkov skupnega solidarnega reševanja problemov, morala širiti tudi na sosednje države. To je v resnici njen najpomembnejši izvozni proizvod. Smiselno je iskanje skupnih rešitev povsod, kjer združena Evropa očitno izboljšuje življenjske razmere ljudi. Zavedamo pa se, da spremembe, ki jih doživlja Evropska unija, niso povsod enako dobro sprejete in da nekatere politične sile Unijo državljanom prikazujejo kot problem namesto kot rešitev problema. Menimo zato, da EU po zadnji širitvi potrebuje priliv svežih političnih zamisli, ki bi politike in državljane spodbudile k močnejši odgovornosti za skupno prihodnost. Naj gre za razvoj ekonomske, okoljske ali varnostne strategije združene Evrope, povsod je uspehe mogoče pričakovati le, če se zavedamo, da je učinek celote večji od vsote posameznih delov. Dolgoročni interesi Slovenije so pri Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo v dobrih rokah.

 
 
© Mojca Drčar Murko,
english