|

ALDE
moja parlamentarna politična skupina
Politična skupina
ALDE (Zavezništvo liberalcev in demokratov
za Evropo) je tretja največja v Evropskem
parlamentu. Nameščena na sredini, je sorazmerno
nova in šteje 88 članov, od teh 19 iz
držav, ki so se EU pridružile maja 2004.
Sestavljajo jo parlamentarci iz 17 različnih
držav in 27 političnih strank, ki govorijo
16 različnih jezikov.
Skupina je nastala poleti
2004, ko sta se povezali dve evropski
politični stranki – liberalci in demokrati.
Parlamentarci so se sporazumeli o svežnju
političnih prioritet, ki jih nameravajo
uresničevati na evropski ravni. Socialno
naravnani liberalci so tedaj združili
moči z demokrati, oprtimi na krščanskosocialne
evropske tradicije s ciljem, da bi skupaj
iskali racionalne odgovore za izzive
|
|
|
| |
časa. Ni izključeno, da bo iz tega sodelovanja
kdaj v prihodnosti nastal nov dinamični evropski
politični center. Predsednik ALDE, britanski
liberalec Graham Watson, je mnenja, da je
bila "spričo trenutnega razmerja moči
v evropski politiki združitev naravna in izzivalna".
Razvoj v smeri nastanka
političnega centra je možen zlasti zaradi
trenutnega položaja na levi oziroma desni
polovici evropske politike. Na levici so
se socialni demokrati v nekaterih evropskih
državah (denimo v Veliki Britaniji in na
Švedskem) premaknili desno od sredine, evropska
desnica pa tudi niha med evropsko naddržavno
idejo na eni strani in nacionalno državo
na drugi, ter med idejami sekularnosti na
eni in vplivom cerkve na drugi strani. Ali
bi torej lahko v Evropskem parlamentu združeni
socialni liberalci in demokrati sčasoma
postali največja stranka, s čimer bi ponovili
uspešno zgodovinsko povezavo med vizijami
in prakso iz začetka dvajsetega stoletja,
ki je tedanji Evropi dala tako močan pečat?
Skupina meni, da naddržavni
izzivi sodobnega življenja zahtevajo naddržavne
odgovore. Trije najbolj aktualni med njimi
so že taki, da presegajo zmogljivosti posameznih
držav. Zagotovitev nujnih življenjskih potreb
naraščajočemu svetovnemu prebivalstvu in
potreba po povezanem ravnanju držav spričo
rastoče luknje v ozonski plasti, ki povzroča
topljenje ledu na tečajih in naraščanje
gladine morij, sta dva od njih. Tretji izziv
je mednarodno organizirani kriminal, ko
posamezne zločinske skupine postajajo že
močnejše od vlad manjših držav. Zavzemamo
se za to, da bi bile skupne odločitve s
teh področij čim bolj razumljive ljudem,
ki so jim namenjene, kajti le taki naddržavni
sklepi so verodostojni.
Vzporedno s spreminjanjem
sveta se spreminja tudi Evropska unija,
deloma zaradi širitve na nova območja. EU
se ne bi smela zadovoljiti s tem, da bi
okoli sebe gradila zidove, temveč bi blaginjo,
ki jo njene države članice zdaj uživajo
prav zaradi učinkov skupnega solidarnega
reševanja problemov, morala širiti tudi
na sosednje države. To je v resnici njen
najpomembnejši izvozni proizvod. Smiselno
je iskanje skupnih rešitev povsod, kjer
združena Evropa očitno izboljšuje življenjske
razmere ljudi. Zavedamo pa se, da spremembe,
ki jih doživlja Evropska unija, niso povsod
enako dobro sprejete in da nekatere politične
sile Unijo državljanom prikazujejo kot problem
namesto kot rešitev problema. Menimo zato,
da EU po zadnji širitvi potrebuje priliv
svežih političnih zamisli, ki bi politike
in državljane spodbudile k močnejši odgovornosti
za skupno prihodnost. Naj gre za razvoj
ekonomske, okoljske ali varnostne strategije
združene Evrope, povsod je uspehe mogoče
pričakovati le, če se zavedamo, da je učinek
celote večji od vsote posameznih delov.
Dolgoročni interesi Slovenije so pri Zavezništvu
liberalcev in demokratov za Evropo v dobrih
rokah. |
|