Slovensko-hrvaški odnosi: ohranimo trezno glavo! (08.02.2009)
V nasprotju z drugimi narodi Slovenci in Hrvatje iz balkanske zgodovine niso podedovali nerešljivih sporov in globokih travm. A kdor išče, ta najde. Nezadovoljstvo s tem ali onim sodobnim dejstvom je zlasti med gospodarsko krizo mogoče obrniti v nenadzorovano in nevarno jezo drugih proti drugim.

"Odpor, trpljenje, upanje" (15.12.2008)
Slovenci so preživeli nevarna obdobja v svoji zgodovini zahvaljujoč dvema značajskima lastnostma – sposobnosti prilagajanja in zmožnosti odpora, ko okoliščin ni bilo več mogoče prenašati. Leta 1941 jih ni bilo mogoče prenašati. Na kocki je bil obstoj naroda. (Predstavitev knjige v Evropskem parlamentu)

Meja v glavi (13.10.2008)
Ime Jőrga Haiderja je najtesneje povezano s populističnimi metodami vodenja politike, ki so po naravi provokativne, neracionalne in nujno potrebujejo ”sovražnike”, da se lahko izrazijo. Za sovražnike na Koroškem je Haider določil slovensko manjšino in več desetletij gradil svoj politični program na zavračanju njenih zakonitih zahtev po zaščitnih ukrepih pri dvojezičnem šolstvu, dvojezičnih krajevnih napisih in uporabi slovenščine v javnem življenju.

Ljubljana proti Sloveniji? (03.10.2008)
Absurdno misel poražencev z zadnjih volitev, da naj bi bila »Ljubljana premagala Slovenijo«, lahko razumemo kot izgovor v sili. Za slovensko državo, ki velja v mednarodnem merilu za mikro državo, pa so taki izgovori lahko pogubni, če vodijo v ločevanje med urbanim in podeželskim prebivalstvom. Ima trditev kakšno ekonomsko ali tradicionalno politično podlago?

Slovenski rojak v avstrijskem parlamentu? Da! (01.09.2008)
Med iskanjem odgovorov za izhod iz krize se včasih pojavijo priložnosti, na katere smo prej dolgo zaman čakali. Razpad »velike koalicije« krščanskih in socialnih demokratov v Avstriji in razpis predčasnih volitev 28. septembra sta taka enkratna priložnost za slovensko manjšino v Avstriji. Cilj je visok, vendar dosegljiv: prvič v zgodovini je možno, da bi bil na rednih volitvah njen predstavnik, odvetnik Rudi Vouk, izvoljen v avstrijski parlament. Več…

Tuji turisti protestirajo proti »vinjetam« na slovenskih avtocestah (31.08.2008)
Prejela sem pismo, s katerim se obiskovalec Slovenije iz Nemčije pritožuje zaradi prenagljene uvedbe »vinjet« na slovenskih avtocestah, začenši s 1. julijem. Menim, da je zlasti način izvedbe prizadejal veliko škode slovenskemu turizmu v prihodnjih letih. Po mojem je s stališča evropskega notranjega trga nesprejemljiva »pozitivna diskriminacija« domačih uporabnikov avtocest na račun tujih.

Počastitev spomina žrtev Auschwitza iz Slovenije 22.junija 2008 (26.06.2008)
Na kraju, kjer je stalo nacistično uničevalno taborišče Auschwitz, se je dne 22. junija 2008 številnim jezikom ob mednarodnemu spomeniku pridružila tudi spominska tabla v slovenščini. Lepi slovesnosti odkritja plošče je prisostvovala večja skupina Slovenk in Slovencev, med katerimi je bilo šest preživelih taboriščnic pod vodstvom predsednice taboriščnega odbora Sonje Vršaj, nekdanji "ukradeni otroci", izgnanci in njihovi potomci ali prijatelji. Ob tej priložnosti sem spregovorila kot poslanka Evropskega parlamenta.

Govor ob Dnevu državnosti v Radovljici dne 25. junija 2008 (25.06.2008)
Slavnostni govor evropske poslanke Mojce Drčar Murko na proslavi ob Dnevu državnosti v Radovljici dne 25. junija 2008

Kako se iz napak ni mogoče nič naučiti (17.02.2008)
Dve splošni pravili lahko izluščimo iz znanih primerov po svetu in doma, ko so iz državnih ustanov odtekle zaupne informacije: prva izkušnja pravi, da v liberalno-demokratičnem tipu države neustrezne (neetične ali politično sporne) politike ni mogoče skriti pred javnostjo ne z grožnjami ne s poostreno kontrolo ljudi, ki imajo dostop do zaupnih informacij. To je mogoče storiti le v avtoritarnih režimih, dokler pač trajajo.

Počastitev Burnsa in Prešerna v Bruslju (08.02.2008)
Kaj imata skupnega škotski narodni pesnik Robert Burns (1759-1796) in največji slovenski pesnik France Prešeren (1800-1848)? Veliko, so menili škotski organizatorji tradicionalne počastitve Burnsa v Bruslju in so povabili goste tudi iz Slovenije. Nemirna, nekonvencionalna, briljantna uma sta svojima narodoma pomagala najti specifični identiteti. Moje besede na proslavi:

Menjave denarja v Sloveniji v 20. stoletju (06.02.2008)
Dne 8. januarja sem v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju odprla razstavo o menjavah denarja, ki jo je s strokovno pomočjo Muzeja novejše zgodovine pripravila Ustanova Franc Rozman Stane iz Ljubljane. Obiskovalcem je dala občutek relativnosti trajanja časa in optimistično sporočilo: prvič v zgodovini so se ljudje, ki naseljujejo Slovenijo, povsem prostovoljno odločili, da se povežejo z družino evropskih držav in da prostovoljno sprejmejo njeno skupno denarno enoto, evro, za katero smo prepričani, da bo trajnejša od razstavljenih zgodovinskih eksponatov.

Oblast je velika skušnjava, zato potrebuje nadzor (16.11.2007)
»Prve analize volitev so pokazale, da so rezultati volitev slabi. Razmere, ki so do njih pripeljale, so skrb zbujajoče«. Že v zgolj dveh stavkih iz prve reakcije predsednika slovenske vlade Janeza Janša na izvolitev Danila Türka za predsednika Republike Slovenije je strnjeno bistvo pogleda, ki ga ima človek, ki ju izreče, na ustanovo parlamentarne demokracije

Odisej ob jamboru (25.04.2007)
Spričo brutalnega posega politike v svobodo tiska, kar je odpoklic dunajskega dopisnika Dela Matije Graha na zahtevo veleposlanika R Slovenije v Avstriji Ernesta Petriča, je vedno bolj zanimivo vprašanje, kakšna so stališča uradne Slovenije do manjšin v Avstriji in Italiji. O tem razmišljam v članku, ki sem ga napisala za Dnevnikovo prilogo Objektiv (21. aprila 2007)

Deset najvplivnejših pravnikov 2006 (04.03.2007)
Bralci spletne strani IUS Software so med deset najvplivnejših pravnikov leta 2006 uvrstili Mojco Drčar Murko. Ob tej priložnosti je odgovorila na naslednje vprašanje:

Majhnost ne ovira državotvornosti; za "dobre odnose" sta potrebna dva (31.10.2006)
Tujca so po obisku v pravkar osamosvojeni Sloveniji vprašali, kaj ga je tam najbolj motilo. Dejal je, da to, da vsi nenehno poudarjajo, kako majhna je Slovenija. Kot da bi se opravičevali, je pristavil. Se je občutek majhnosti (državnega ozemlja in prebivalstva), ki je naša objektivna danost, v povezavi z zgodovinskimi vzorci manjvrednostnih občutkov do večjih držav v naši soseščini, v samostojni Sloveniji še okrepil? Je majhnost le izgovor za pasivno, uslužno mednarodno politiko, ali že kar stanje duha politične elite, ki vodi Slovenijo po osamosvojitvi?

Izjava za tisk o etiki javne besede (16.08.2006)
Zgrožena spričo brezna, v katerega tone etika javne besede v Sloveniji, želim obema žrtvama nedavnega zlovešče preračunljivega napada – predsedniku države Janezu Drnovšku in kolegu med poslanci v Evropskem parlamentu, Lojzetu Peterletu – javno izreči iskreno solidarnost. Za javno sporočilo svoje prizadetosti sem se odločila zato, da bi očitno osuplo javnost spodbudila k odzivu na ta resni incident.

Zadeva »diplomatskih depeš« (06.08.2006)
Izdaja zaupnosti ali izdaja slovenske manjšine v Avstriji (oziroma prevara slovenske javnosti, ki so ji bile zaradi tajnosti pogajanj pridržane ključne informacije o prvovrstni zadevi nacionalnega pomena) – to je zdaj na tehtnici.

Slovenija in Hrvaška naj se branita! (31.07.2006)
Dejstva, zaradi katerih Slovenija in Hrvaška ne bi smeli pristati na »spravno« srečanje predsednikov v troje, dokler Italija ne bo pripravljena prevzeti svojega (veliko večjega) deleža odgovornosti za morije dvajsetega stoletja

Slavnostni govor Mojce Drčar Murko na srečanju v počastitev spomina narodne junakinje Mihaele Škapin Drine na Velikem Polju blizu Sežane, dne 18. junija 2006 (18.06.2006)
Počaščena sem, da lahko, čeprav je bila meni prihranjena groza druge svetovne vojne, spregovorim pred obeležjem, postavljenem v trajni spomin v rojstnem kraju primorske narodne junakinje Mihaele Škapin - Drine. Po današnjih merilih je bila otrok, ko je kot zavedna Slovenka pri enaindvajsetih padla v osvobodilni vojni. Brez nje, brez njenih štirih bratov in sestra, brez slovenskega partizanskega odpora, ki je v okviru jugoslovanskega postavil priključitev Primorske za enega od strateških ciljev, in je bilo na pravi strani, na strani zaveznikov, ti kraji danes ne bi bili deli samostojne Slovenije.

Plinska terminala v Tržaškem zalivu (08.06.2006)
Dne 8. junija sem Evropski komisiji poslala pisno vprašanje, ki zadeva načrte izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Po poslovniku mora Komisija odgovoriti v roku treh tednov, odgovor pa bo objavljen v Uradnem listu EU

Predstavitev knjige AVTOPORTRET v Kamniku (16.05.2006)
Vabilo na srečanje z evropsko poslanko Mojco Drčar Murko in njeno novo knjigo Avtoportret v Matični knjižnici Kamnik v ponedeljek, 22. maja

Haile Selasie lepo pozdravlja (24.04.2006)
Pred mnogimi leti smo ob robu neke mednarodne konference novinarji iz različnih držav izmenjavali izkušnje o praktičnih izvedbah svobode tiska. Tožili smo nad vidnimi pritiski - kar je spričo neposrednega vmešavanja politike in verbalnega delikta tedaj veljalo zame -, in bolj nevidnimi, zlasti finančnimi grožnjami in pritiski na tisk, ki so jih poznali v zahodni Evropi. Celo kolegi iz držav, ki so bile urejene kot parlamentarne demokracije, so pripovedovali o oblastnih trikih, ki pripravijo novinarje do cenzuriranja samih sebe. Le eden je med nami sedel sproščeno in nekako veselo. V pogovor se je vključil z naslednjo zgodovinsko izjavo: »Jaz pa nimam problemov; sem uradnik in delam tisto, kar mi ukažejo nadrejeni.« Bil je novinar etiopskega radia in v Etiopiji je vladal cesar Haile Selasie. (Razprava na programski konferenci LDS dne 22. aprila 2006)

Odnosi z Italijo: podtaknjena dobronamernost (22.02.2006)
Izjava predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška, da je naklonjen »spravnemu« srečanju s predsednikoma Italije Carlom Azegliom Ciampijem in Hrvaške Stipetom Mesićem – kot je dejal na RTV Ljubljana dne 20. februarja bi bilo tako srečanje v Gorici in Novi Gorici -, je zelo nesrečna. Kdo naj se spravi s kom? In v troje? Vsi enako krivi? V širšem okviru trenutnih dogajanj med tremi državami, zlasti še v luči nedavno izdanega zakona o »vrnitvi« italijanskega državljanstva prebivalcem nekdanjih italijanskih ozemelj v Sloveniji in na Hrvaškem, pa je za Slovenijo celo kontraproduktivna.

Italijanska "ponovna okupacija" izgubljenih ozemelj (13.02.2006)
Enominutni govor na začetku plenarnega zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu dne 13. februarja 2006

Pogovor o pravkar izšli knjigi Avtoportret (10.02.2006)
Vabimo vas, da se udeležite pogovora med Slavkom Preglom, Vladom Miheljakom, Miletom Šetincem in Darkom Štrajnom v torek, 28. februarja 2006, ob 13. uri, na gradu Fužine (Pot na Fužine 2). Tema pogovora je nova knjiga Avtoportret avtorice Mojce Drčar Murko Glej tudi: Predstavitev knjige Avtoportret v knjigarni Konzorcij

Predstavitev knjige Avtopotret v knjigarni Konzorcij (09.02.2006)
Knjigo je izdala založba Liberalna akademija v sodelovanju s Zavezništvom liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) v Evropskem parlamentu. Na današnji predstavitvi v knjigarni Konzorcij so moje delo z vzpodbudnimi besedami pospremili na pot med bralce in bralke Božo Flajšman in Darko Štrajn v imenu Liberalne akademije in Slavko Pregl, ki je napisal za knjigo spremne besede. Glej tudi: Pogovor o pravkar izšli knjigi Avtoportret

K polemiki o napotitvi slovenskih vojakov v Irak (25.01.2006)
Slovenska vlada se sklicuje na dolžnost držanja dane besede, ko odloča o precedenčni napotitvi štirih vojakov v Irak, javnosti pa ne obvešča o širših vidikih razprave o prihodnji vlogi zemljepisno razširjenega Nata. V nasprotju s tem pa nizozemska vlada, sklicujoč se na javno mnenje, omahuje glede zahteve o premestitvi 1200 nizozemskih vojakov s sorazmerno varnega območja na severu Afganistana na jug, kjer bi bili precej zanesljivo vpleteni v boje. Če v Afganistanu že nameščenih vojakov ne bo premestila na nevarnejše območje, bo Nizozemska razdrla celoten Natov načrt o preureditvi ciljev poslanstva v Afganistanu, s tem pa poglobila krizo identitete atlantskega zavezništva. Verodostojnost Nata v prihodnosti je torej v nizozemskih rokah. A čeprav bi omahovanje Nizozemske lahko upravičeno razložili kot prelom dane besede, se Nizozemci ne obremenjujejo z očitki o neverodostojnosti. Zakaj ne?

Srečno novo 2006! (09.01.2006)
»Bistvo konservativnosti je nezaupanje v ljudi in se opira na strah; bistvo liberalnosti je zaupanje v ljudi, oprto na preudarnost«. Na to sijajno definicijo liberalizma, katere avtor je William E. Gladstone (1809-1898), je v svojem novoletnem voščilu opozorila nova predsednica evropskih liberalnih demokratov, evropska poslanka in nekdanja belgijska ministrica za delo Annemie Neyts-Uyttenbroek. Misel je vklesana v podstavek doprsnega kipa štirikratnega britanskega predsednika vlade Gladstona, ki stoji pri vhodu v avlo Nacionalnega liberalnega kluba v Londonu. Vera v ustvarjalnost, odkritost in prožnost ljudi, pa tudi zaupanje v njihovo sposobnost soočenja s problemi, če jim ne zvežemo rok s prepovedmi in zapovedmi, sta, v nasprotju s konservativnostjo, bistveni sestavini liberalizma.

Osteoporoza – civilizacijska bolezen (25.10.2005)
Govor na prireditvi ob Dnevu boja proti osteoporozi v Ljubljani, dne 19. oktobra

Evropski liberalni demokrati nasprotujejo očitnemu napadu na neodvisnost slovenske radiotelevizije (22.09.2005)
ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo je v četrtek, 22. septembra v Bruslju objavilo naslednje sporočilo za tisk:

Ohranimo od politike neodvisno radiotelevizijo ali kako jo je mogoče reformirati po evropskih standardih (08.09.2005)
Utemeljitelji Zakona o RTV Slovenija trdijo, da je ta v skladu z evropskimi standardi. To ne drži v nekaterih bistvenih točkah. Evropski standardi na tem področju so oprti na mnoge vire. To so mednarodne konvencije, resolucije in priporočila, sprejeti v okviru Sveta Evrope, judikatura Sodišča za človekove pravice, Pogodba in direktive Evropske unije, pa tudi večinske aplikacije prava v zakonodajah držav oziroma prevladujoči trendi razvoja prava na tem tehnološko zelo hitro spreminjajočem se področju. (V RUBRIKI AKTUALNO GLEJ TUDI: PRED REFERENDUMOM O RTV SLOVENIJA - ŠE O EVROPSKIH STANDARDIH)

PRED REFERENDUMOM O RTV SLOVENIJA (07.09.2005)
Še o evropskih standardih: Article XIX - odlomki iz analize pravne službe in Projekt reforma španske televizije

Govor na svečanosti ob Dnevu državnosti v Kamniku dne 24. junija 2005 (26.06.2005)
Pred štirinajstimi leti se je svet okoli nas, dragi in spoštovani Kamničani in Kamničanke, zožil na ploščad pred skupščino v Ljubljani. Vznesenost trenutka – razglasitev samostojne države Slovenije – je tedaj močno vsrkala naša domoljubna čustva, a v razumu je ostalo shranjeno dejstvo, da smo postali majhna in izolirana država na negotovem obrobju razpadajoče balkanske federacije.

Govor ob 60. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Ljubelju 11. junija 2005 (10.06.2005)
Da bi prikril zločine v koncentracijskih taboriščih je Heinrich Himmler dne 26. novembra 1944 ukazal uničenje vseh krematorijev v Auschwitzu. V resnici jih niso uničili, temveč le razstavili in prepeljali v Mauthausen, firmi Topf iz Erfurta pa naročili deset novih plinskih peči, ki naj bi jih februarja 1945 namestili ob železniški progi blizu Mauthausna. Katere skupine "manjvrednih" ljudi naj bi bile tu umorjene in sežgane le dvanajst tednov pred koncem vojne?

Slovenija se je sprijaznila z zožitvijo pogajalskega prostora (09.06.2005)
Statusa neodvisnosti v odnosu z dvema sosednjima državama na severu in zahodu Slovenija doslej ni razvila tako, da bi zaščitila mednarodne pogodbene temelje, ki jih je podedovala po prejšnji razpadli državi. Način, kako je svoje oklevanje glede tega vprašanja sporočala obema sosednjima državama, je bil političen: v kriznih situacijah ju je rotila, da bi, kar koli sta že ukrenili s ciljem spodkopavanja bistvenih točk pogodbenega temelja, "ostali prijatelji". Politično sporočilo se ni omejilo le na politične odnose, domnevamo lahko, da je že vplivalo tudi na interpretacijo pravnih. K vzorcu lahko priključimo tudi odnose s Hrvaško, kar je protislovje, upoštevajoč, da sta se obe državi hkrati osamosvojili, a da je bila Slovenija v pogledu jasnosti programa in izdelanosti pravnih orodij za mednarodno utemeljitev osamosvojitve nesporno pred Hrvaško in vzor zanjo. Kako smo prišli v ta nerazveseljivi položaj? (Odlomki iz referata na XI. dnevih javnega prava, 8.-10. junija 2005 v Portorožu

Zamolčana zgodovina (29.05.2005)
Nemara nekateri italijanski evropski poslanci v resnici verjamejo tezi o genocidu Slovanov nad Italijani, saj so pač nasledniki fašističnega izročila, a tiste politične skupine doma, ki jih krmilijo na mednarodnem prizorišču, zanesljivo vedo mnogo več in te zavestno zlorabljajo propagandno aktivnost poslancev za pomembne državne cilje Italije. Od leta 1993 sem prepričana, da je končni cilj tega ravnanja politika, ki želi revidirati mednarodni pogodbeni temelj med Italijo in Slovenijo s ciljem, da bi bila ta potisnjena v položaj na pol odvisnosti, zlasti še, če bi se podoben proces posrečil tudi sosedi Slovenije na severu. (Odlomek iz mojega prispevka na tiskovni konferenci dne 12. maja na Inštitutu za sodobno zgodovino ob predstavitvi Spomenice o zgodovinskem ozadju italijansko-slovenskih odnosov).

Predlog zakona o RTV Slovenija ogroža avtonomnost javne televizije (17.04.2005)
"Kot nekdanja novinarka in predsednica Častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije med letoma 1984-1986, ki se je borilo za avtonomnost tiska v avtoritarnem sistemu, sem zgrožena nad dejstvom, da slovenski premier Janez Janša v demokratičnem ustavnem sistemu dvajset let pozneje obravnava javno RTV kot ustanovo v državni lasti in v službi trenutne vlade." To je poudarek iz nastopa, ki sem ga imela na seji medparlamentarne skupine za tisk, komuniciranje in svobodo v Evropskem parlamentu dne 14. aprila 2005. Skupina je delovno telo EP, vodita pa jo nekdanji francoski televizijski novinar Jean-Marie Cavada (predsednik) in nekdanja italijanska televizijska voditeljica Lilli Gruber (podpredsednica).

V lastni zadevi (21.03.2005)
Izmišljene (lažne) trditve v NeDELU

Hujskanje k etničnemu in rasnemu sovraštvu do Slovencev ni od danes (15.02.2005)
Ozadje propagandnega filma Srce v breznu