|
Nehoteni preizkus ustanove državljanstva EU v praksi (07.12.2008)
V enem od najresnejših terorističnih napadov doslej, ki je potekal na desetih izbranih krajih v indijskem finančnem središču Mumbaj, so bili v noči 26. novembra prizadeti tudi člani delegacije evropskega parlamentarnega odbora za mednarodno trgovino, ki so stanovali v hotelu Tadž Mahal.
Glas za evropske pozabljene živali (04.12.2008)
V sodelovanju z združenjem 30 nevladnih organizacij iz 20 evropskih držav (ENDCAP), ki so zaskrbljene zaradi neustreznega, marsikje celo zelo slabega ravnanja s prosto živečimi živalmi v ujetništvu, sem s pomočjo liberalne parlamentarne skupine dne 11. novembra v Evropskem parlamentu pripravila pogovor o možnostih za posodobitev obstoječe evropske zakonodaje o živalskih vrtovih.
Subvencije in javno zdravje (03.12.2008)
Med "vročimi" predlogi iz reformnega svežnja evropske kmetijske politike, ki sta jih nedavno obravnavala tako Evropski parlament kakor tudi Svet (kmetijskih ministrov), eden ni povzročil preglavic. Oba organa sta se strinjala, da bodo, začenši s šolskim letom 2009, evropskim šolarjem v starosti 6 do 10 let razdeljevali sveže sadje in zelenjavo, ki bo sofinancirano iz evropskega proračuna. Razlike pa so nastale pri obsegu subvencij sadjarjem. Za eno šolsko leto je namreč Komisija predvidela 90 milijonov evrov. Parlament je vsoto dvignil na 500 milijonov, a kmetijski ministri so jo dan pozneje vrnili na 90 milijonov evrov.
Sladkorno bolni otroci in pravica do polnega odraščanja (02.12.2008)
Ob 14. novembru, svetovnem dnevu boja proti sladkorni bolezni, sem sprejela povabilo Zveze društev diabetikov Slovenije, da kot poslanka Evropskega parlamenta spregovorim udeležencem srečanja v Litiji in med drugim rekla tudi tole:
Bo EU ustavila uvoz tjulnjih izdelkov? (14.10.2008)
30 let je že, odkar je Brigitte Bardot, opirajoč se na svojo filmsko popularnost, začela bitko proti izjemno krutim metodam lova na tjulnje. Nasprotovanje lovu je v tem obdobju postalo množično, a še vedno vsako pomlad pobijejo tisoče in tisoče le nekaj dni starih mladičev. EU bo zdaj ukrepala, in to je zelo pomembno, kajti Evropa je edini veliki trg, kjer se še lahko prodajajo tjulnji izdelki, odkar so ZDA uvoz prepovedale. Je za dosego cilja ukrep dovolj učinkovito oblikovan?
Evropski podnebni »super torek« (13.10.2008)
Finančna kriza ne sme biti izgovor za odložitev nujnih ukrepov s ciljem zmanjšanja vplivov svetovnih podnebnih sprememb, meni večina evropskih parlamentarcev. Sedmi oktober, ko je odbor za okolje s prepričljivo večino izglasoval paket podnebnih zakonov, je spričo razsežnosti njihovega vpliva na evropsko gospodarstvo pri soočanju s segrevanjem Zemljinega ozračja, po pravici dobil naziv »super torek«.
Odmevni poraz lobija avtomobilske industrije (03.10.2008)
Dogajanje na seji evropskega parlamentarnega odbora za okolje dne 25. septembra je bila učna ura parlamentarne demokracije. Spodletel je načrt dveh najmočnejših skupin v Evropskem parlamentu (krščanskih demokratov in socialistov), da ob spremljavi vsiljivega lobiranja avtomobilske industrije uveljavita okrnjeno stališče do izpustov ogljikovega dioksida iz osebnih avtomobilov. Večino na papirju sta imeli, a s taktiko dokončanih dejstev sta pognali na barikade vse druge politične skupine in prebudili odpadnike v lastnih vrstah.
Označevanje živil v EU po novem (02.10.2008)
EU ima področje označevanja živil urejeno z uredbama o splošnih pravilih in s posebnimi za prehranske proizvode. Z njima je predpisano obvezno navajanje sestave proizvoda, proizvodnih metod, porekla in trajanja, a proizvajalci imajo precej proste roke pri izbiri kriterijev podatkov. Posledica je, da nekateri navajajo hranilno vrednost v odstotkih, drugi jih merijo z grami, tretji s porcijami hrane, itd.
Prihodnost je že tukaj! Se je lahko veselimo? (01.09.2008)
Kloniranje živali z namenom proizvodnje hrane za ljudi je sorazmerno novo in v Evropski uniji ni dovoljeno. Evropski parlament z resolucijo, v kateri opozarja na dejstvo, da je kloniranje mogoče le za ceno velikega trpljenja živali, zdaj zahteva, da bi prepovedi tudi ostalo. A po svetu – denimo v ZDA – se je prihodnost na tem področju že začela. Se zavedamo daljnosežnosti takega razvoja? Ali vemo, kaj se dogaja pri vzreji živali pod naslovom »vse je dovoljeno, če je v človekovo korist«, bere pa kot »vse je dovoljeno, kar prinaša dobiček«?
Liberalizem je mrtev? Živel liberalizem! (26.08.2008)
Je liberalizem kriv za vse, kar gre narobe zadnji čas ali ne? Je »mrtev« ali ni? Je na »brezpotju« ali ne? Je liberalizem le trg, na katerem ni ne pravil ne odgovornosti, brez vrednot in oprt na egoizem?
Umrl je Bronislaw Geremek (14.07.2008)
Življenjska pot zgodovinarja, aktivista in politika Bronislawa Geremeka je tipična pot poljskega Juda njegove generacije. Rojen leta 1932 v družini rabina je odraščal v varšavskem getu, od koder se mu je posrečilo leta 1942 z očetom pobegniti. Mater so mu umorili v Auschwitzu.
EU po irskem referendumu (22.06.2008)
Evropska unija že od leta 2000 išče in preizkuša pravne različice za revizijo ustanovne pogodbe. Ko se je pokazalo, da je bil načrt »ustavne pogodbe za Evropo« za mnoge preveč radikalen, je vzniknilo upanje, da bi lizbonska različica, podpisana decembra 2007, povečala učinkovitost mehanizma sprejemanja političnih odločitev in omogočila nadaljnjo širitev.
Strožji nadzor porabe evropskih kohezijskih sredstev (17.02.2008)
Evropska komisija je zagrozila, da bo sprožila sodne postopke proti tistim državam članicam, ki ne bodo (še februarja) poslale poročil nacionalnih računskih sodišč o načinih porabe sredstev evropskih strukturnih skladov.
Kaj je MDM v resnici rekla? (09.02.2008)
Predsednik sveta SDS Branko Grims je 7. februarja v oddaji POP Tv Trenja "eni od evropskih poslank" pripisal, da je "zlorabila inavguracijski govor" predsednika vlade v Evropskem parlamentu s tem, da je "odprla vprašanje peticije novinarjev, čeprav je vedela, da so navedbe lažne (...)". Potem, ko se je "dobro pozanimal" v Evropskem parlamentu, je slovenski javnosti sporočil, da je "neprimerljivo s katero koli državo v zgodovini", da bi "vodjo države ob njegovem inavguracijskem govoru z lažmi poskušali očrniti, s tem pa celo državo (...)"
Kjer vsi mislijo isto, ne misli nihče (05.05.2007)
Spričo grožnje poljskih oblasti, da bodo liberalnemu poslancu Bronislawu Geremeku odvzele evropski poslanski mandat, če ne bo (vnovič) podpisal izjave o poljski različici 'moralno-politične neoporečnosti', sva mu s kolegom Jelkom Kacinom poslala solidarnostno izjavo.
Napad na slovensko manjšino v Italiji (04.05.2007)
Februarja letos so zaradi podtaknjenega ognja pogorele edine jasli za slovenske otroke v Trstu. Storilcev niso odkrili. Pet poslancev EP iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije je o tem nečastnem dogodku obvestilo kolege in jih prosilo za sopodpise pisne izjave. Poleg dveh liberalnih predlagateljev sta doslej od Slovenk in Slovencev izjavo podpisala še Lojze Peterle in Ljudmila Novak iz vrst evropskih krščanskih demokratov.
Bikoborbe so kruta in neetična zabava (05.03.2007)
Evropska poslanka Mojca Drčar Murko je ob 27. februarju, ki je posvečen opozarjanju evropske javnosti na neetičnost bikoborbe v 21. stoletju, izjavila naslednje: "Na bikoborbo gledam kot na preostanek tradicij krutih spektaklov v človeški zgodovini, ki so bili namenjeni zgolj temu, da so se ljudje naslajali na trpljenju živali. Govoriti v tej zvezi o tradicionalni kulturi, kar delajo zagovorniki bikoborbe, se mi zdi z današnjega stališča preživeto in neetično..."
Po sledeh naših pobud (04.03.2007)
Pet poslancev (Carl Schlyter, Švedska), Paolo Casaca (Portugalska), Karl-Heinz Florenz (Nemčija), Mojca Drčar Murko (Slovenija) in Caroline Lucas (Velika Britanija) je lani na poslance evropskega parlamenta naslovilo izjavo, v kateri jih je prosilo, da s podpisom podprejo zahtevo po zakonu, ki bo prepovedal uvoz krzna tjulenjih mladičev v Evropo. Hkrati sva liberalna poslanca Chris Davies (Velika Britanija) in Mojca Drčar Murko (Slovenija) organizirala seminar s ciljem trajne prepovedi uvoza prosto živečih ptic v EU
ALDE v boju proti klimatskim spremembam (04.03.2007)
Argument skupine ALDE, ki je v dimu izpušnih plinov priredila opozorilni shod v garaži Evropskega parlamenta, se glasi: zmanjšanje izpustov CO2 ne pomeni večje brezposelnosti v avtomobilski industriji, temveč nasprotno, odpiranje novih delovnih mest, oprtih na okolju prijaznejše tehnologije proizvodnje avtomobilov. (Glej sliko!)
Problem 18.305 posameznikov, ki so bili leta 1992 nezakonito odstranjeni ("izbrisani") iz državnega registra stalnih prebivalcev (30.11.2006)
S pomočjo poslanske skupine GUE/NGL (Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice) je dne 29. novembra 2006 obiskala Evropski parlament "karavana izbrisanih" iz Slovenije. Ni bilo prvič, da so bile evropske institucije opozorjene na ta primer, ki meče slabo luč na delovanje pravne države.
Svoboda je dvojna: zunanja svoboda države in notranja svoboda posameznikov (31.10.2006)
»Kupite našo pijačo in odporni boste proti boleznim.« Tako imenovane zdravstvene trditve za živila bodo v Evropi v bližnji prihodnosti podvržene strogi presoji. Proizvajalci jih bodo lahko uporabili le v primeru, če jih bodo znanstveno dokazali.
(Članek je bil na željo mariborskega Večera napisan 16. oktobra 2006 za rubriko Smeri razvoja. Objavljam ga nekoliko dopolnjenega.)
Končajmo trgovino z mladiči tjulenjev! (11.09.2006)
Skupina evropskih poslancev se je letos pridružila aktivistom okoljevarstvene organizacije Greenpeace in v mesecu marcu prisostvovala letošnjemu lovu na mladiče grenlandskih tjulenjev v Kanadi. Film, ki ga je o tem posnela, je bil tako šokantno nečloveški, da ga ni mogla objaviti nobena televizija. Gledalci ne bi prenesli pogleda na to, kar je v EU še vedno legalno, saj v nasprotju z ZDA še vedno ni prepovedala uvoza krzna in proizvodov tjulenjih mladičev.
V zadevi "notifikacije nasledstva v ADP" (16.08.2006)
Odziv na intevju z veleposlanikom dr. Ernestom Petričem v Delu 11. avgusta 2006 z naslovom IMAMO SE ZA NASLEDNICO SFRJ IN TAKO TUDI RAVNAMO. S prošnjo, da ga objavi kot nasprotno mnenje v zadevi velikega nacionalnega pomena, sem ga poslala Delu 15. avgusta 2006
Odmev na sporočilo MZZ (05.08.2006)
V sporočilu o odgovoru Evropske komisije na poslansko vprašanje o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu MZZ dne 4. avgusta navaja, da je »v celoti potrdil pravilnost ukrepanja slovenske vlade«, in tako »vse od marca letos«.
Znano je, da je slovensko ministrstvo za okolje in prostor šele marca izvedelo za projekt, potem, ko je novico objavil tržaški časnik Piccolo, prvič pa je reagiralo skoraj mesec dni pozneje.
Dejstva o izvornih zarodnih celicah (02.08.2006)
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je izrazila nezadovoljstvo s stališčem Slovenije na izrednem zasedanju ministrov držav EU dne 24. julija 2006, kjer je šlo za financiranje sedmega evropskega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. Sestanek je sklicala predsedujoča Finska z namenom, da Svet ministrov sprejme politično stališče (tako imenovano skupno stališče, »common position«) še dovolj zgodaj, da ga jeseni na drugem branju obravnava in sprejme še drugi zakonodajalec, Evropski parlament. Nezadovoljstvo slovenske katoliške cerkve se nanaša na del tega sklepa ministrov, ki je enak izidu prvega parlamentarnega branja o merilih za financiranje raziskav na podlagi izvornih zarodnih celic.
Terminali v Tržaškem zalivu (31.07.2006)
Evropski komisiji sem junija 2006 zastavila pisno vprašanje glede terminalov utekočinjenega plina v Tržaškem zallivu v bližini meje s Slovenijo, na katero mi je komisija odgovorila 24 julija:
Za varno ravnanje z baterijami in akumulatorji (04.07.2006)
Cilj nove Evropske direktive, ki ureja sistem zbiranja in recikliranja baterij in akumulatorjev (sprejeta je bila julija 2006), je zmanjšanje škodljivih vplivov težkih kovin na okolje, zlasti na koncu življenjske dobe. Le šest evropskih držav je že vzpostavilo nacionalne sheme zbiranja in recikliranja baterij in akumulatorjev (Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švedska).
»Rešitev« vprašanja krajevnih oznak? Nasprotno! Je enostranska odprava 7. člena državne pogodbe! (02.07.2006)
O tem sem dne 20. junija med plenarno razpravo v Evropskem parlamentu ob koncu avstrijskega predsedovanja dejala naslednje:
»Gospod predsednik Evropskega sveta Wolfgang Schüssel! Petdeset let že čaka slovenska manjšina na Koroškem na uresničitev 7. člena državne pogodbe z Dunaja in obdobje avstrijskega predsedstva EU je bilo skrajni čas za ureditev vsaj enega dela ustavno zajamčenih, še neuresničenih pravic, tako na primer dvojezičnih krajevnih oznak na podlagi sodbe ustavnega sodišča Avstrije.«
LDS je imela prav v zadevi »vračanja« italijanskega državljanstva (19.06.2006)
Objavljena okrožnica italijanskega notranjega ministrstva, ki določa izvedbene postopke novele zakona o državljanstvu, je potrdila pravilnost ocene LDS. Italija enostransko »vrača« italijansko državljanstvo ne le pripadnikom njenih narodnih manjšin, temveč tudi nekdanjim italijanskim državljanom, katerih materni jezik ni italijanščina in ne pripadajo italijanski manjšini. Celo več: izraza »italijanska manjšina« in »materni jezik«, ki sta bila zlasti od Unije Italijanov omenjana kot glavna motiva novele zakona o državljanstvu, sploh nikjer nista omenjena; ne v zakonu ne v izvedbeni okrožnici!
Položaj slovenske manjšine v Avstriji pod evropskim reflektorjem (08.06.2006)
Poizvedovalna skupina Evropskega parlamenta, v kateri sem sodelovala z avstrijsko poslanko Karin Resetarits in švedsko govorečim Fincem Henrikom Laxom, je o obisku na avstrijskem Koroškem napisala priporočilo, ki ga je naslovila na predstavnike države in slovenske manjšine
Alternativne metode testiranja brez živali so na dosegu roke. Uporabimo jih! (29.05.2006)
Eno od pomembnih vprašanj nove evropske zakonodaje o kemikalijah (REACH) so postopki testiranja toksičnosti substanc, in povezano s tem, poskusi na živalih. Z delegacijo Evropskega parlamenta sem dne 19. maja 2006 obiskala Institut za zdravje in zaščito potrošnikov – del evropskega združenega raziskovalnega centra v bližini Milana -, v katerem deluje 280 v več znanstvenih disciplinah delujočih raziskovalcev. Parlamentarce je posebej zanimalo delo Instituta za odobritev alternativnih metod testiranja (ECVAM).
Poslanci ALDE kritični do Haiderjevega stališča glede dvojezičnih krajevnih oznak (29.05.2006)
Delegacija politične skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) v Evropskem parlamentu je dne 20. maja obiskala avstrijsko Koroško. Na kraju samem je želela ugotoviti, kako je mogoče, da pet let po sodbi Ustavnega sodišča na območjih avtohtone naselitve Slovencev še vedno niso postavili dvojezičnih krajevnih oznak. V njej so bili Karin Resetarits (Avstrija), Henrik Lax (Finska) in Mojca Drčar Murko (Slovenija).
Embalaža kot protislovje (12.03.2006)
Odpadki so vedno pomembnejši ekološki, družbeni in ekonomski problem sodobnih gospodarstev. Njihove količine se povečujejo vzporedno z ekonomsko rastjo, ponekod pa rastejo še hitreje. Načini ravnanja z odpadki zadevajo torej vsakogar, tako posameznike in majhna podjetja kot organe oblasti in mednarodno trgovino
REACH kot evropska dodana vrednost (11.03.2006)
Po sedmih letih razprav in več kot dveh letih dela na konkretnem dokumentu smo dne 17. novembra 2005 v Evropskem parlamentu dosegli eno od etapnih soglasij: odločali smo o predlogu nove uredbe EU, ki bo dopolnila oziroma nadomestila dosedanji pravni okvir evropskih predpisov o kemikalijah
Italija flagrantno krši mednarodno pravo (11.02.2006)
Zgolj štirideset minut je porabil senat italijanskega parlamenta, da je 9. februarja, predzadnji dan dela pred novimi volitvami, odobril zakon, ki državljanom Slovenije in Hrvaške na ozemljih, katera je Italija izgubila po drugi svetovni vojni, enostransko "restituira"("vrne") italijansko državljanstvo. Že nekaj ur pozneje je bil predlog v poslanski zbornici, ki je zakon v zgolj četrt ure - med 19.40 in 19.55 - dokončno potrdila.
Nekaj ur "obravnave" v obeh domovih parlamenta za zakon, s katerim Italija na način, ki nima primerjave v povojnih mednarodnih odnosih, krši mednarodno pravo! Uveljavljati ga lahko začnejo, ko ga podpiše predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi.
Odškodnina, ne vračanje nepremičnin (22.01.2006)
Dne 16. januarja 2006 je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu priredila manifestacijo Unija Istranov in med drugim zahtevala odpravo meddržavne pogodbe iz Osima, sklenjene leta 1975 med Jugoslavijo in Italijo ter rimskega sporazuma iz leta 1983. Demonstracijo pred parlamentom je podprlo tudi Združenje lastnikov razlaščenega premoženja iz Slovenije, kar je bilo mogoče prebrati na vabilu. Je treba posebej poudariti, da je imela prireditev velik odmev v tisku na Tržaškem in drugod po Italiji?
Århus - poštevanka evropske participativne demokracije (19.01.2006)
Konvencijo o pravici do informacij in sodelovanju državljanov pri odločanju o okoljskih zadevah ter dostopu do sodišč, sprejeto dne 25. junija 1999 v danskem mestu Århusu, so na začetku hvalili kot enega od najbolj ambicioznih demokratičnih dosežkov na področju zaščite človekovega okolja. Ne le zato, ker je v njej zapisana človekova pravica nove generacije – pravica ljudi do zdravega in kakovostnega življenja – temveč tudi zaradi logične domneve, da bi pritegnitev državljanov dvignila raven zaščite okolja, najprej pri sprejemanju ukrepov, pozneje pa tudi pri njihovem uresničevanju. A domneva je zahtevala nadaljevanje: določiti je bilo treba pravila, po katerih morajo oblasti informacije o okolju deliti z zainteresiranimi državljani, ki morajo imeti tudi možnost, da na sodiščih tožijo kršilce okoljevarstvenih norm. Govorimo torej o izvedbenih pravilih okoljevarstvene participativne demokracije. Spričo tega, da EU pripravlja Belo knjigo, s katero si bo prizadevala premostiti informacijski jarek, ki jo deli od državljanov, so ta pravila postala aktualna tudi v širšem pomenu odnosa institucij do državljanov.
Sporna direktiva o hrambi podatkov (11.12.2005)
Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta med 12. in 15. decembrom 2005 bo na dnevnem redu razprava o zelo spornem osnutku direktive, ki predvideva dolgotrajno hrambo telefonskih in internetnih podatkov. Gre le za "promet" podatkov (čas pogovora ali pošiljanja, od koga in komu), toda mnogi se bojijo, da je od tukaj le majhen korak do naslednje stopnje, namreč do dolgotrajne hrambe sporočil in telefonskih pogovorov v celoti.
REACH je preskočil prvo oviro (18.11.2005)
Snov, o kateri je Evropski parlament odločal na prvem branju dne 17. novembra v Strasbourgu, je bila – tako menijo dolgoletni parlamentarci – najobsežnejši dosje sploh v zgodovini Evropske unije. Absolutni rekord je bilo tudi število (več kot tisoč) amandmajev k osnutku Uredbe, ki ga je predložila Evropska komisija.
Kaj je »človeško« pri lovu živali s pastmi? (17.11.2005)
»Če je bil namen te direktive uvedba standardov bolj humanega lova nekaterih živalskih vrst s pastmi, se namera ni posrečila. Ne upošteva najnovejših znanstvenih spoznanj, deloma je celo v nasprotju z drugimi deli evropske zakonodaje in ne more olajšati trpljenja v pasti ujetih divjih živali. Upoštevajoč psihološko in vedenjsko razvitost sesalcev, je glede pasti, ki naj ujeto žival ubijejo, glavni pomislek ta, da je čas, ki mine do nezavesti, občutno predolg.«
Tako sem začela nastop med razpravo o standardih humanega lova s pastmi, ki je bila dne 16. novembra 2005 na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
REACH pred prvim velikim preizkusom (13.11.2005)
Povzetek dosedanjega dogajanja pred prvim plenarnim glasovanjem dne 17. novembra:
Skupina liberalnih demokratov (ALDE), ki ji pripadam, je doslej v odboru za okolje zastopala naslednja stališča:
Končni cilj evropske kemijske zakonodaje je pridobitev dovolj temeljnih podatkov za okoli 30.000 kemikalij v proizvodih za vsakdanjo rabo, da bi lahko med njimi zanesljivo izluščili zelo nevarne oziroma potencialno nevarne ter zanje poiskali varnejše alternative. Postopek registracije in nanj oprti drugi ukrepi, ki jih bo usmerjala novo ustanovljena Evropska agencija za kemikalije s sedežem v Helsinkih, naj odpravi dolgoročne posledice za zdravje ljudi oziroma za okolje. Ukrepi za neoporečnost kemikalij naj spodbudijo tudi raziskovalno dejavnost evropske kemične industrije, da bi utrdila vodilni položaj v svetovnem merilu.
EP z veliko večino podprl moje poročilo o noveli direktiv o aditivih za živila in o sladilih za uporabo v živilih (26.10.2005)
Na vedno večje povpraševanje se proizvajalci odzivajo z razvojem vedno novih živilskih proizvodov, njihovo raznolikost pa dosegajo zlasti z dodajanjem aditivov. A hkrati se povečuje tudi ozaveščenost potrošnikov. Ti aditive vedno pogosteje ocenjujejo na podlagi njihove resnične potrebnosti, poleg tega, seveda, da morajo biti varni za zdravje ljudi. Po veljavni evropski zakonodaji so aditivi v hrani dovoljeni le, če to zahtevajo tehnološke lastnosti živila, če proizvajalci z njimi ne zavajajo potrošnikov in so zanje koristni.
Najbolj daljnosežni dosje v zgodovini EU (10.10.2005)
Vodilno poročilo o predlogu uredbe EU o registraciji, ovrednotenju in avtorizaciji kemikalij (z angleško kratico REACH – Registration, Evaluation and Authorization of Chemicals) bo parlamentu na decembrskem zasedanju podal Odbor za okolje. Še devet drugih parlamentarnih odborov ima pravico izraziti mnenja o njej, med njimi zelo vplivna odbora za notranji trg in za industrijo. Glasovanje o amandmajih je spričo pomena zadeve potekalo dne 4. oktobra v Odboru za okolje v skoraj izjemnih razmerah med prijateljskim prepričevanjem z vseh strani, tako kemične industrije, ki si je prizadevala za manj zavezujoča določila kot okoljskih organizacij, ki so se bali razvodenitve prvotnega predloga. Razumljivo, šlo je za nemara najbolj daljnosežno uredbo (neposredno zavezujočo za članice) v zgodovini EU.
Pošiljke odpadkov čez državne meje (08.10.2005)
Celo najboljši hladilniki, pralni stroji, računalniki, mobilni telefoni in druge trajne potrošniške dobrine so nekoč zrele za odpad in tedaj nastane vprašanje kam z njimi. V prihodnjih desetletjih računajo v Evropski uniji s hitrim naraščanjem takih odpadkov, katerega recikliranje in odpravo je nujno smotrno urediti na evropski ravni. Več zakonskih aktov, ki že veljajo, a še niso uresničeni oziroma so zdaj še v različnih fazah zakonodajnega postopka, obravnava posamezne vidike celostnega strateškega vprašanja glede ravnanja z odpadki. Eden od njih, ki je zdaj v razpravi v Odboru za okolje, se ukvarja z minimalnimi pravili za pošiljke odpadkov čez državne meje.
Pogovor evropske poslanke z novinarji iz desetih držav EU (18.09.2005)
Da bi raziskali, kako je pridružitev desetih novih držav članic v prvem letu vplivala na Evropsko unijo, sta Center za novinarstvo (European Journalism Center) in Generalni direktorat za širitev (DG Enlargment) pri Evropski komisiji organizirala serijo devetnajstih seminarjev za novinarje iz vse EU. V tem sklopu je ena od skupin novinarjev, katere udeleženci so med 13. in 17. septembrom sledili seminarju na temo "Okolje in regionalna politika" v Bruslju in Ljubljani, prosila za srečanje z Mojco Drčar Murko, ki je članica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in nadomestna članica Odbora za regionalni razvoj.
Pediatrična zdravila: parlament je podprl dražjo rešitev (12.09.2005)
"Menim, da je treba vzpostaviti sistem ustreznega nagrajevanja lastnikov patentov zdravil, ki morajo po evropski zakonodaji opraviti obvezne klinične teste za uporabo v pediatriji. Ne bi pa smeli dovoliti, da bi lastniki patentov akumulirali nagrade po tej Uredbi in po drugih delih evropske zakonodaje. Da bi dobili proizvajalci originalnih zdravil povrnjene realne dodatne stroške, ki jih bodo imeli s testi, bi morala biti evropska zakonodaja oprta na verodostojne podatke o višini stroškov. Že kratkotrajno neupravičeno podaljšanje tržnega monopola namreč lastnikom patentov prinese - po ameriških izkušnjah - velike dobičke, hkrati pa močno poveča obremenitve zdravstvenih proračunov držav."
Ta odlomek iz moje razprave dne 6. septembra na plenarni razpravi v Strasbourgu o novi Uredbi za pediatrična zdravila se je ujemal z mnenji mnogih kolegov. Menili so, da bi morali vzpostaviti sistem, ki bo zagotovil dostopnost pediatričnih zdravil vsem otrokom v EU, zaradi česar bi bilo treba skladno z realnimi stroški kliničnih preizkusov skrajšati obdobje, ko imajo proizvajalci zaradi dodatne patentne zaščite na trgu monopolni položaj.
Ravnanje z rudniškimi odpadki (11.09.2005)
Odpadki iz ekstraktivnih dejavnosti sestavljajo zelo velik delež odpadkov v EU (skoraj 30 odstotkov vseh v enem letu), vendar sedanja zakonodaja le deloma ureja ta del vprašanja ravnanja z odpadki. Pomanjkljivost naj bi odpravila nova direktiva EU, ki je med parlamentarnim postopkom sprožila živahno razpravo o pravih razmerjih med načeli, ki se jim v nobenem primeru ne bi smeli odpovedati in popuščanjem tam, kjer bi težko dosegljiva idealna merila preveč obremenila podjetja in države.
Minuli teden je Evropski parlament med drugim branjem sklepal o Skupnem stališču Sveta ministrov vseh članic EU glede ravnanja z rudniškimi odpadki. Svet je odobril precej amandmajev, ki so jih poslanci prispevali v prejšnjem mandatu Evropskega parlamenta, vseh pa ne. Bistvena razlika je bila denimo v poudarjanju dejstva, da niso vsi odpadki enako škodljivi in tega, da je treba državam pustiti več manevrskega prostora za sprejemanje najprimernejših ukrepov.
Sprejet sveženj "najbolj evropskih" uredb (10.07.2005)
Po več mesecih razprav je Evropski parlament dne 6. julija odobril sveženj reformirane, tako imenovane kohezijske politike za obdobje med letoma 2007 in 2013. Sveženj sestoji iz splošnih pravil, ki so razčlenjena s tremi posebnimi dokumenti za preurejene Evropski regionalni razvojni sklad, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad. Na novo je ustanovljena (prostovoljna) Evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje. Ta naj pospeši ozemeljsko vezljivost območij ob dosedanjih državnih mejah, ki so z zadnjo razširitvijo EU leta postale evropske notranje meje.
Dokončna prepoved ftalatov (09.07.2005)
"Nedopustno je, da so nevarne snovi, glede katerih obstajajo sumi, da so rakotvorne, mutagene in reprotoksične, prepovedane le v igračah, namenjenim otrokom, mlajših od treh let", je spričo izida glasovanja na plenarnem zasedanju parlamenta izjavil poročevalec Antonios Trakatellis.
Odprto pismo predsedniku Slovenskega parlamenta Francetu Cukjatiju (27.06.2005)
Mi, člani Evropskega parlamenta, smo vznemirjeni in zaskrbljeni zaradi ponižujočih tonov govora med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih zvez dne 17. junija v nacionalni skupščini Republike Slovenije.
Predsedstvo parlamenta želimo opogumiti, da vodi seje fair in enakopravno. Homofobne ali drugače žaljive izjave ne izpričujejo dobrega okusa in v razpravah ne bi smele biti dovoljene.
Upamo, da se bodo jutri, dne 22. junija, diskusije odvijale na primeren in uravnotežen način in da bodo vsa mnenja in argumenti deležni enake spoštljivosti ter obravnavani skladno s pravili dobrega parlamentarnega vedenja.
(Sledi 17 podpisov poslancev in poslank, zbranih v nekaj urah dne 21. junija, ko se je v Bruslju izvedelo za dogodek).
Aditivi za hrano - moje parlamentarno poročilo (19.06.2005)
Potrošniki so zadnja leta postali zelo kritični do aditivov za hrano, snovi, ki jih proizvajalci dodajo z namenom izboljšanja kakovosti živil, podaljšanja roka uporabe in izboljšanja organoleptičnih lastnosti, pa tudi povečanja njihove prehrambene vrednosti. Povečana sumničavost, ki jo je mogoče razbrati iz javnomnenjskih anket, pa ni povzročila zmanjšanja porabe določenih živil. Verjetno je tako zato, ker gre za prehranske proizvode za široko porabo, ki jih ni lahko nadomestiti. Je sumničavost upravičena? Se kot člani EU lahko zanesemo na to, da so aditivi za hrano pod stalnim in temeljitim nadzorom strokovnih teles?
Z delegacijo Evropskega parlamenta v Skopju (17.04.2005)
"Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija potrebuje našo pomoč, da bi utrdila novo identiteto, katere del je tudi vprašanje, ki ga Svetu ministrov zastavlja poročevalec Samuelsen: ali ni prišel čas, da bi EU razmislila o priznanju z njenim ustavnim imenom Republika Makedonija?"
To je odlomek iz moje razprave na plenarnem zasedanju EP dne 13. aprila 2005 v Strasbourgu o regionalnem sodelovanju na območju Zahodnega Balkana.
Nova generacija dolgoročne zaščite okolja (17.04.2005)
"Pri direktivi, ki z ekološko zasnovo industrijskih proizvodov uvaja novo razsežnost v okoljski politiki EU, želim opozoriti zlasti na učinke za majhna in zelo majhna podjetja, s posebnim ozirom na položaj električne in elektronske industrije v novi članici Sloveniji."
To je odlomek iz nastopa, ki sem ga imela v Evropskem parlamentu dne 12. aprila 2005 med razpravo o okvirni direktivi o zahtevah za ekološko zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. V drugem branju jo je parlament odobril in se s tem, da je pristal na kompromisne formulacije glede nekaterih najpomembnejših spornih amandmajev, približal mnenju Sveta ministrov.
Računalniško izvedeni izumi - jabolko spora v EU (11.03.2005)
"Žoga je v vašem polju. Če bo Evropski parlament sklenil zavrniti Direktivo o računalniško izvedenih izumih, bo Komisija tako odločitev spoštovala, a tedaj bo vse ostalo neusklajeno in Evropski patentni urad bo še naprej podeljeval patente."
To je dne 8.marca izjavil član Komisije EU Charlie McCreevy na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, le dan po tem, ko je po več mesecev trajajočih razpravah pristojni Svet ministrov v Bruslju po večkratni odložitvi navsezadnje brez razprave sprejel tako imenovano skupno stališče glede Direktive o računalniško izvedenih izumih.
Ustava (01.02.2005)
Vrednote, na katere se opira Evropska unija, ko se usmerja k novim ciljem, so tako univerzalne in nedeljive, da jih lahko vsi razumemo kot svoje: kristjani kot krščanske, Judje kot judovske, muslimani kot islamske ...
Za kaj se zavzemam kot evropska poslanka? (02.01.2005)
Evropska unija je zame prvi projekt v zgodovini, ko so se državljani zares prostovoljno odločili, da se bodo povezali v nameri, da bi jim šlo bolje kot samim zase. Pri njej zlasti cenim to, da je stvaritev prava v polnem pomenu besede. Nihče ni nikomur ničesar vsilil. Kot skupnost, oprta na temeljne evropske vrednote, je cenjena združba enakopravnih držav, kjer velja dana beseda in je verodostojnost pomembna vrednota. Kot zavestni odmik od nasilja 20. stoletja je dokaz, da se je iz zgodovine mogoče učiti, če odgovorni ljudje povežejo izkušnje, se skupaj lotijo reševanja žgočih problemov in so za to pripravljeni prevzeti odgovornost.
|